PREVODNA IZGUBA SLUHA

Čep ušesnega masla (cerumna) je najpogostejši vzrok zamašenosti ušesa. Ušesno maslo je prva obrambna črta kože pred mikroorganizmi, saj tvori lipidni sloj, vsebuje imunsko sposobne celice in molekule prirojenega imunskega odziva ter vzdržuje kisel pH. V sluhovodih koža neprekinjeno potuje (migrira) v smeri od bobničev (od sredine telesa) navzven do vhoda v sluhovoda, ušesno maslo pripotuje z njo ven po naravni poti. Čepi ušesnega masla, pomešani z odluščenimi in odmrlimi celicami ter prahom se tvorijo pri starejših ljudeh z izsušeno kožo in pri tistih posameznikih, ki pogosto uporabljajo sluhovodne slušalke ali čepe, s katerimi maslo potiskajo nazaj proti sredini telesa (npr. uporabniki slušnih aparatov, protihrupne zaščite, glasbeniki itd.). ORL specialisti čep ušesnega masla previdno očistimo pod kontrolo mikroskopa z drobnimi aspiracijskimi cevkami in specialnimi prijemalkami, po potrebi pa tudi zmehčamo in odluščimo ušesno maslo z nežnim izpiranjem.

Izlivno vnetje  pomeni nabiranje tekočine v srednjem ušesu, običajno gre za povečano količino sluzi, ki jo izločajo pomnožene žleze čašice v sluznici srednjega ušesa in Evstahijeve tube.

Simptomi so polnost ušesa, pritisk v ušesu, slabši sluh. Gre za značilnost vnetja ob virusni ali bakterijski okužbi sluznice nosu in žrela. Tekočina pa tudi izstopa iz razširjenih žilic ob vnetju. Po akutnem gnojnem vnetju srednjega ušesa vztraja tekočina v srednjem ušesu in z njo prevodna izguba sluha kar 3 tedne, lahko pa celo do tri mesece.

Pri otomikroskopskem pregledu vidimo moten bobnič s skrajšanim odsevom ali brez odseva, s poudarjeno žilno risbo, lahko celo rumenkasto proseva, lahko je izbočen. Bobnič ne zaniha normalno, pri timpanometriji izmerimo ravno črto oz. timpanogram B.

Dekongestivne kapljice za nos delujejo na način, da stanjšajo sluznico nosu, nosnega žrela in Evsathijevih tub, lahko jih uporabljamo največ 7 dni zaporedoma. Dobrodošel je tudi dodatek pantotenske kisline v nosnih zdravilih, saj izboljšuje delovanje dlačic na dlačnih celicah sluznice, da odeja sluzi potuje po sluznici hitreje in bolj usklajeno. Nosni glukokortikoidi v obliki kapljic ali razpršil delujejo protivnetno, stanjšujejo sluznico in pospešujejo proces ozdravitve. Šele ko začne Evstahijeva tuba normalno delovati in prezračevati srednje uho ter se vnetje v sluznici umiri, postopno izginejo žleze čašice, da se tvorba sluzi v srednjem ušesu preneha. Sluz se posepšeno izloča skozi tubo v nosno žrelo, od tam pa gre navzdol v ustno žrelo, nato jo neopaženo pogoltnemo.

V primeru dolgotrajnega, več kot 6-mesečnega izlivnega vnetja srednjega ušesa s pomembno prevodno izgubo sluha ali strukturnimi spremembami bobniča je indicirano kirurško zdravljenje: odstranitev žrelnice (če ta ovira delovanje Evstahijevih tub) in prerez bobniča, izsesavanje goste sluzi iz srednjega ušesa ter presoja o vstavitvi timpanalne cevčice v bobnič.

Luknjica (perforacija) v bobniču lahko nastane ob poškodbi (močnem topem udarcu, zlomu senčne kosti, eksploziji ali ostri vbodni poškodbi) ali ob okužbi, ko močno vnetje in agresiven mikroorganizem povzročita propad bobniča na določenem delu, pogosto na delu že prej zmanjšane odpornosti. Skozi luknjico se izgublja energija valovanja, zato se zvok oslabi. Kronično vnetje srednjega ušesa s pogostimi poslabšanji in okužbami lahko povzroči tudi gnitje (karies) in propad slušnih koščic ter s tem izgubo prenosa zvoka na notranje uho.

Posebna oblika kroničnega vnetja srednjega ušesa s holesteatomom pa je mnogo agresivnejša, saj holesteatom raste, razžira sosednje strukture, vnetni proces se lahko celo širi in ogroža blizu potekajoči obrazni živec v njegovem kostnem kanalu, lahko razžre kost notranjega ušesa in omogoči vdor bakterij vanj ali celo kost srednje možganske kotanje. Kronično vnetje srednjega ušesa se zdravi z operacijo, katere namen je predvsem odstranitev vnetnega procesa in včasih šele v drugi fazi sklenitev verige slušnih koščic ter zapora luknje bobniča za izboljšanje sluha.

Bolezen zakostenevanja ploščice slušne koščice stremenca (stapesa) onemogoči prenos zvoka na notranje uho. Ugotovimo prevodno izgubo sluha ter zaznavno izgubo sluha v obliki klina pri 2000 Hz (Carhartov klin) ob hkrati prezračenem srednjem ušesu (normalnem timpanogramu A). Pogosta je pri ženskah in se pojavlja družinsko (dedno). Vnetni proces v kosti ogrog stapesne plošče pa sprošča molekule vnetja in sčasoma tudi poškoduje notranje uho ter lahko povzroča simptome pozicijske vrtoglavice - BPPV. Zdravljenje otoskleroze je z operacijo, skozi zakostenelo stapesno ploščo se napravi odprtinico in vanjo vstavi protezico, ki prenaša zvoke.

Izredno redka nepravilnost, tretje okence, je dodatno, razglajeno področje brez kosti v notranjem ušesu, kjer se izgublja in zato duši nihanje tekočine, s tem pa se izgublja zvok ter poslabša sluh po zračni poti in ojača po kostni poti. Lahko gre za prirojeno dehiscenco (manjkajočo kost) zgornjega polkrožnega kanalčka ali perilimfatično fistulo z iztekanjem tekočine notranjega ušesa (perilimfe) po poškodbi (močnem udarcu na uho, močnim napenjanjem, eksploziji ali ostri poškodbi ušesa) ali razžrto kost lateralnega polkrožnega kanalčka zaradi kroničnega vnetja s holesteatomom. Simptomi so: napadi vrtoglavice pri izenačevanju pritiska, napenjanju ali ob močnem zvoku; pretirano ojačani lastni zvoki in glasovi; utripajoči tinitus; glavobol in upad koncentracije. Diagnozo postavimo s CT slikanjem z visoko resolucijo. Zdravljenje je kirurško, potrebno je zapreti / odpraviti tretje okence in ustaviti iztekanje perilimfe.