TINITUS
Tinitus ali zvonenje, šumenje, piskanje v ušesih je za večino posameznikovneprijetna, moteča nadloga. Najpogosteje je spremljevalec zaznavne izgubesluha, saj ga ima več kot polovica naglušnih in gluhih. Najbolj je izražen v tišini, običajno prav zvečer, ko bi si prizadeti posameznik želel odpočiti od napornegadneva.
Dodatni simptomi ob tinitusu so anksioznost, nespečnost, depresija, strah predzvoki, lahko celo povečana občutljivost na zvoke (hiperacusis). Prav okvaradoločenega frekvenčnega območja povzroči, da slušna področja možganov drugedražljaje sama od sebe dojemajo kot zvoke izgubljenih frekvenc; pri tem se vključijo za čustvovanje odgovorna področja možganov, ki so sposobna tinitustudi inducirati ali ga močno okrepiti.
ORL specialist z ORL pregledom, otomikroskopijo ušes in merjenjem sluha, prienostranskem tinitusu pa še s testi za ravnotežje, opredeli delovanje notranjihušes in skuša opredeliti možno naravo tinitusa, da s tem bolniku lahko zmanjšastrah pred hudo ali nevarno boleznijo ter mu pomaga razumeti, zakaj do tinitusaprihaja. Pri zdravljenju tinitusa gre za aktivacijo vzročnih možganskih področij, zato zdravila s pomirjevalnim učinkom niso učinkovita. V primerih naglušnostije pomembna rehabilitacija sluha s slušnimi pripomočki, da se možganskimpodročjem ponovno zagotovi manjkajoče zvoke. Prizadetim svetujemoizogibanje tišini in obogatitev zvočnega okolja s prijetnimi, zelo tihimi zvoki(npr. šumi narave), aktivnosti za zmanjšanje psihičnega stresa in kognitivnovedenjsko terapijo pod vodstvom psihoterapevta.